Cilji izobraževanja odraslih
Programi za pridobitev formalne izobrazbe
– Mojstrski izpit
– Poslovodski ali delovodski izpit
Posebni programi izobraževanja
Pregled ponudbe izobraževanja odraslih
Potrjevanje neformalno pridobljenega znanja
Izobraževanje odraslih obsega izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje, pa pri tem izobraževanju nimajo statusa rednega učenca, dijaka ali študenta. Izobraževanje odraslih v Sloveniji zaznamuje velika pestrost programov in izvajalcev izobraževanja.
Krovni zakon, ki ureja področje izobraževanja odraslih, je Zakon o izobraževanju odraslih, nekateri programi, ki so prav tako dostopni odraslim, pa so urejeni z drugimi področnimi zakoni.
Javno organizacijo za izobraževanje odraslih je mogoče ustanoviti kot javni zavod ali organizirati kot organizacijsko enoto izobraževalnega zavoda, drugega zavoda ali druge pravne osebe. Ustanavljajo jih lokalne skupnosti, lahko pa tudi država. Izvajalci izobraževanja odraslih so: organizacije za izobraževanje odraslih, šole oziroma njihove enote, druge javne ali zasebne organizacije, podjetniški izobraževalni centri in zasebniki, ki imajo status zasebnega učitelja.
V Sloveniji je bilo po podatkih Eurostata leta 2020 v vseživljenjsko izobraževanje vključenih 8,4 % prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 64 let (11,4 % v 2018).
Cilji izobraževanja odraslih
Izobraževanje odraslih temelji na naslednjih načelih:
- vseživljenjskost izobraževanja,
- dostopnost izobraževanja pod enakimi pogoji,
- svoboda in avtonomnost pri izbiri poti, vsebine, oblik, sredstev in metod izobraževanja,
- laičnost izobraževanja odraslih, ki se opravlja kot javna služba,
- strokovna in etična odgovornost izobraževalcev,
- spoštovanje osebnosti in dostojanstva vsakega udeleženca in
- doseganje enakih standardov izobraževanja za pridobitev javnoveljavne izobrazbe, kot jo dosega mladina.
Vključeni |
Zaključili izobraževanje |
|||||
skupaj | moški | ženske | skupaj | moški | ženske | |
Skupaj | 13.851 | 6.857 | 6.994 | 2.258 | 1.010 | 1.248 |
Poklicno in strokovno izobraževanje | 13.286 | 6.607 | 6.679 | 1988 | 886 | 1102 |
nižje poklicno | 70 | 48 | 22 | 12 | 10 | 2 |
srednje poklicno | 4.639 | 2.508 | 2.131 | 617 | 316 | 301 |
srednje strokovno | 6.298 | 2.876 | 3.422 | 807 | 355 | 452 |
poklicno-tehniško | 1.575 | 975 | 600 | 283 | 180 | 103 |
poklicni tečaj | 704 | 200 | 504 | 269 | 25 | 244 |
Srednje splošno izobraževanje |
565 | 250 | 315 | 270 | 124 | 146 |
splošna in strokovna gimnazija | 425 | 205 | 220 | 252 | 118 | 134 |
maturitetni tečaj | 140 | 45 | 95 | 18 | 6 | 12 |
Programi za pridobitev formalne izobrazbe
Odrasli, ki si želijo pridobiti osnovnošolsko izobrazbo, se izobražujejo po programu osnovne šole za odrasle. Možnost pridobitve osnovnošolske izobrazbe je pravica in v vseh obdobjih življenja brezplačna. V šolskem letu 2021/22 je program osnovne šole za odrasle uspešno končalo 156 posameznikov (vpisanih 967).
Tistim odraslim, ki si želijo pridobiti srednješolsko izobrazbo, so na voljo običajni srednješolski programi s posebnimi prilagoditvami za odrasle. Organizacija izvajanja se prilagodi potrebam odraslih. V šolskem letu 2020/21 je bilo v programe za pridobitev srednješolske izobrazbe vpisanih 13.851 odraslih. Med ustanovami, ki organizirajo izobraževanje odraslih za pridobitev izobrazbe, so najštevilnejše enote za izobraževanje odraslih pri šolah; te so v navedenem obdobju izobraževale 61 % odraslih, vključenih v srednješolsko izobraževanje. Od 2.258 odraslih, ki so 2020/21 končali srednješolsko izobraževanje jih je 12 % pridobilo srednjo splošno izobrazbo, slabi dve tretjini (60 %) sta končali srednje tehniško ali drugo strokovno izobraževanje, približno četrtina (28 %) pa nižje ali srednje poklicno izobraževanje. (Vir SURS)
Mojstrski izpit
Mojstrski izpit lahko opravlja, kdor
- ima srednjo poklicno izobrazbo in vsaj tri leta delovnih izkušenj napodročju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit,
- ima srednjo strokovno izobrazbo in vsaj dve leti delovnih izkušenj,
- ima najmanj višjo strokovno izobrazbo in vsaj eno leto delovnih izkušenj.
Poslovodski ali delovodski izpit
Poslovodski ali delovodski izpit lahko opravlja, kdor ima srednjo poklicno izobrazbo in vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju, na katerem želi opravljati poslovodski ali delovodski izpit.
Kdor opravi mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, si s tem pridobi srednjo strokovno izobrazbo.
Posebni programi izobraževanja
Udeleženci izobraževanja odraslih si lahko pridobivajo znanje in spretnosti tudi po posebnih javnoveljavnih izobraževalnih programih za odrasle. Ti pomenijo le manjši del v ponudbi neformalnega izobraževanja za odrasle. Javnoveljavne programe, ki so namenjeni posebnim ciljnim skupinam, predvsem tistim, ki potrebujejo izboljšanje temeljnih zmožnosti oziroma ravni pismenosti ali pomoč pri integraciji v družbo, je potrdil strokovni svet za izobraževanje odraslih in so odraslim povečini dostopni brezplačno. Med pomembnimi javnoveljavnimi programi so programi za učenje tujih jezikov, razvoj digitalne pismenosti, program slovenščine za tujce ter programi za razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti odraslih, družinske pismenosti, s skupim imenom te programe poimenujemo programi Usposabljanje za življenjsko uspešnost – UŽU.
Neformalno izobraževanje je lahko poklicne narave, tako je zlasti usposabljanje in izpopolnjevanje v povezavi s poklicnim napredovanjem, lahko pa je splošno in namenjeno za osebni razvoj. Kot pomembno obliko neformalnega izobraževanja je treba omeniti študijske krožke in središča za samostojno učenje.
Velik delež odraslih v Sloveniji je vključen v priložnostno učenje in samoučenje.
Pregled ponudbe izobraževanja odraslih
Andragoški center Slovenije, podporni javni zavod za izobraževanje odraslih, ki ga je ustanovila država, vsako leto objavi letni Pregled ponudbe izobraževanja odraslih za formalno in neformalno izobraževanje. V njem so zbrani podatki o programih, ki so na voljo odraslim, ter o izvajalcih programov za posamično šolsko leto. Decembra 2021 je bilo v pregled za šolsko leto 2021/22 vpisanih 244 izvajalcev in 3.437 izobraževalnih programov. Med izvajalci prevladujejo srednje šole (enota za IO), zasebne ustanove in šole ter ljudske univerze. Največji delež ponudbe so neformalni izobraževalni programi, kjer prevladujejo jezikovni tečaji, tečaji informacijske in komunikacijskih tehnologije in uporabe računalnika, splošne izobraževalne aktivnosti. Sledijo jim programi s področja pismenosti in matematične pismenosti ter izobraževalne znanosti in izobraževanja učiteljev. V ponudbi formalnega izobraževanja za odrasle prevladujejo programi srednjega splošnega in strokovnega izobraževanja. (vir ACS)
Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) predstavlja enotni sistem, v katerega so umeščene kvalifikacije, pridobljene z izobrazbo, poklicnimi in dodatnimi kvalifikacijami v Republiki Sloveniji. Ima deset ravni, opredeljenih na podlagi učnih izidov. Kvalifikacije iz SOK se umeščajo v Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK) in Evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij (EOVK). Center RS za poklicno izobraževanje je bil imenovan za nacionalno koordinacijsko točko SOK-EOK.
Potrjevanje neformalno pridobljenega znanja
V Sloveniji je razvit sistem priznavanja neformalnega znanja. Za potrebe priznavanja kompetenc na trgu dela se uporablja sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij, katerega skrbnik je ministrstvo, pristojno za delo. Nacionalne poklicne kvalifikacije so na zahtevo delodajalcev razvite iz poklicnih standardov. Posamezniku, ki si je na neformalen način pridobil določeno znanje, je na voljo postopek potrjevanja znanja. Izkazati mora znanje, zahtevano v katalogu za določeno poklicno kvalifikacijo, in sicer z izdelavo osebnega listovnika in s preizkusom znanja. Po uspešno končanem postopku kandidat prejme certifikat o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji.
Zadnja posodobitev: junij 2022