Programi izobraževanja otrok s posebnimi potrebami
Starostne ravni in razporejanje otrok s posebnimi potrebami v oddelke
Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temeljita na načelih enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnosti otrok, inkluzije, sodelovanja staršev, individualiziranega načina dela in vseh drugih pogojev za zagotavljanje najboljšega razvoja posameznega otroka.

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami sta v Sloveniji lahko organizirani samo kot javna služba, in sicer v javnih vrtcih in šolah ter v specializiranih javnih šolah oziroma zavodih. Država zagotavlja javnoveljavne izobraževalne programe od predšolske ravni pa vse do konca srednješolskega izobraževanja.

Skupine otrok s posebnimi potrebami po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so:

  • otroci z motnjami v duševnem razvoju,
  • gluhi in naglušni otroci,
  • slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
  • otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
  • gibalno ovirani otroci,
  • otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
  • dolgotrajno bolni otroci,
  • otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in
  • otroci z avtističnimi motnjami.

Programi izobraževanja otrok s posebnimi potrebami

Programi vseh vrst in stopenj vzgoje in izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se izvajajo v vrtcih in šolah v rednih oddelkih. Vanje se vpisuje večina otrok s posebnimi potrebami. V prilagojene in posebne programe za otroke s posebnimi potrebami, ki se izvajajo v posebnih oddelkih (ali enotah) v rednih vrtcih in osnovnih šolah (20 šol), specializiranih osnovnih šolah (28), javnih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (15) in javnih socialnovarstvenih zavodih (5), pa se vpisuje vse manjši del teh otrok. Vzgojne programe za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami izvajajo le javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se financirata iz javnih sredstev. Specializirane javne osnovne šole za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami lahko ustanavljajo lokalne skupnosti, javne zavode pa država.

Otroci s posebnimi potrebami v specializiranih programih, začetek šolskega leta 2021/22
Oddelki/enote v rednih vrtcih ali osnovnih šolah Osnovne šole s prilagojenim programom Zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami
Prilagojeni programi predšolske vzgoje oziroma predšolska vzgoja v zavodu oddelki ni podatka 16
učenci ni podatka 76
Prilagojeni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom oddelki 111
učenci 633
Prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom oddelki 64 207 21
učenci 431 1.608 132
Posebni program vzgoje in izobraževanja oddelki 32 212 30
učenci 182 1.272 171
Prilagojeni programi srednješolskega izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom oddelki 53
učenci 311
Vzgojne skupine v domovih za učence in zavodih oddelki 22 104
učenci 180 678

– ni pojava
Vir: MIZŠ.

Otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami je bilo leta 2022 na voljo tudi 28 domov za trajno ali začasno bivanje, od tega je bilo 5 socialnovarstvenih zavodov. Namenjeni so bili različnim skupinam otrok glede na njihove posebne potrebe: za otroke z motnjami v duševnem razvoju, gibalno ovirane otroke, slepe in slabovidne otroke, gluhe in naglušne otroke, ter za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

V celotni osnovnošolski populaciji je bil v šolskem letu 2021/22 delež otrok s posebnimi potrebami, integriranih v redne programe osnovne šole, 6,8-odstoten.

Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v slovenski šolski sistem temelji na konceptu inkluzivnega izobraževanja, ki izhaja iz pravice vseh otrok, da optimalno razvijejo svoje potenciale, in iz pravice po nediskriminaciji.

Ob začetku šolskega leta 2021/22 je bilo v rednih programih 15.502 učencev s posebnimi potrebami ali 6,8 % vseh otrok, vpisanih v osnovnošolsko izobraževanje.

V rednih izobraževalnih programih je za različne skupine otrok s posebnimi potrebami zagotovljena delna individualizacija s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Ta se lahko izvaja kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, kot učna pomoč in kot pomoč za ustvarjanje podpornega okolja. Prilagodijo se lahko organizacija učnega dela, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka. Če je treba, se prilagodijo tudi prostor in učni pripomočki. Otroku s posebnimi potrebami se lahko dodeli stalni ali začasni spremljevalec.

V prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom se lahko prilagodita še predmetnik in način nacionalnega preverjanja znanja ter zaključnih izpitov, v tistih z nižjim izobrazbenim standardom pa tudi učni načrti, vzgojnoizobraževalna obdobja in pogoji za dokončanje izobraževanja.

Tisti otroci s posebnimi potrebami, ki jim ni mogoče zagotoviti poučevanja v kraju njihovega prebivališča in jim zaradi oddaljenosti od kraja šolanja ni mogoče zagotoviti prevoza, se lahko vključijo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod, domove za te učence ali se namestijo v rejniško družino.

Starostne ravni in razporejanje otrok s posebnimi potrebami v oddelke

V vrtcih se v posamezni redni oddelek lahko vključita največ dva otroka s posebnimi potrebami, tak oddelek pa je lahko manjši od običajnega. V oddelku s prilagojenim programom za predšolske otroke pa je lahko največ 6 otrok s posebnimi potrebami.

V oddelkih s prilagojenim programom osnovne šole z enakovrednim ali nižjim izobrazbenim standardom za otroke s posebnimi potrebami ter v oddelkih za izvajanje posebnega programa za otroke z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju so normativi za oblikovanje oddelkov bistveno nižji od rednih oddelkov, segajo od najmanj 5 do največ 12 učencev v oddelku in se razlikujejo glede na program in posebne potrebe otrok. V posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju se otroci lahko izobražujejo do 26. leta starosti.

V srednjih šolah, v katerih se izvajajo prilagojeni izobraževalni programi, je v oddelkih navadno 10 dijakov, v učnih skupinah pa od 4 do 12.

V osnovnih in srednjih šolah so lahko redni oddelki, v katere so vključeni učenci oziroma dijaki s posebnimi potrebami, manjši kot to določajo predpisi.

Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami

Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami se začne s pisno zahtevo staršev ali šole. O usmerjanju otrok s posebnimi potrebami odloča na prvi stopnji Zavod RS za šolstvo. Otroci se usmerjajo v programe vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju njihovih potreb na telesnem, spoznavnem, čustvenem in socialnem področju ter posebnih zdravstvenih potreb. Pri tem se upošteva dosežena raven razvoja, zmožnost za učenje in doseganje standardov znanja ter prognoza otrokovega nadaljnjega razvoja ob upoštevanju njegovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj. Komisiji prve in druge stopnje pripravita strokovno mnenje, s katerim predlagata usmeritev otrok s posebnimi potrebami v ustrezen program vzgoje in izobraževanja.

Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami druge stopnje, ki odloča o pritožbah na sklepe komisije prve stopnje, deluje pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje. Januarja 2019 se je začel izvajati Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Z njim naj bi otroci prejeli pomoč čim prej, starši pa vse potrebne informacije na enem mestu. Otroci so lahko prepoznani v okviru družine, v zdravstvenem sistemu in drugih obravnav v vrtcu, v vzgojno-izobraževalnem zavodu, socialnovarstvenem zavodu ali v centru za socialno delo. Razvojne ambulante se bodo postopoma preoblikovale v centre za zgodnjo obravnavo, kjer bodo otroka obravnavali različni strokovnjaki in zanj predlagali najustreznejše oblike pomoči.

Zadnja posodobitev: januar 2022

(Skupno 26 obiskov, današnjih obiskov 1)