Matura je izpit na državni ravni, s katerim dijaki sklenejo srednje splošno izobraževanje. Matura je obenem izpit, ki odpira vrata v visokošolski  univerzitetni študij tudi odraslim, ki so bodisi prekinili izobraževanje ali imajo izobrazbo, ki ne dopušča vstopa na visokošolski študij.

Splošna matura

Splošna matura je zunanji izpit na državni ravni, ki jo dijaki opravljajo iz petih predmetov. Trije (materinščina, matematika in tuji jezik) so  obvezni, dva lahko izbirajo s seznama maturitetnih predmetov.

Splošno maturo na državni ravni vodi Državna komisija za splošno maturo. Imenuje jo minister. Na posamezni šoli maturo vodi šolska maturitetna komisija, tej predseduje ravnatelj. Tehnične in strokovne naloge za pripravo izpitnega gradiva in izvedbo ocenjevanja opravlja Državni izpitni center.

Opravljena splošna matura daje pravico do vpisa v univerzitetne študijske programe in vse druge programe terciarnega izobraževanja.

Poklicna matura

Ob koncu izobraževanja v srednji strokovni šoli dijaki opravljajo poklicno maturo kot obliko zaključnega izpita. Opravlja se pred šolsko izpitno komisijo, v njej pa poleg učiteljev lahko sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki, ki jih predlagajo  pristojne zbornice delodajalcev in reprezentativni sindikati.

Poklicna matura obsega obvezni del, ki ga sestavljata izpit iz materinščine ter izpit iz strokovno-teoretičnega predmeta, ter izbirni del, ki ga sestavljata izpit iz tujega jezika ali matematike ter seminarska naloga ali izdelek oziroma storitev z zagovorom, s katerim se dokazuje praktična usposobljenost za opravljanje poklica.

Opravljena poklicna matura daje pravico vpisa v visokošolske strokovne študijske programe in programe višjega strokovnega izobraževanja. Dijaki lahko nadaljujejo študij tudi v nekaterih univerzitetnih programih, vendar morajo poleg poklicne mature opraviti še dodatni izpit iz enega izmed predmetov splošne mature.

(Skupno 21 obiskov, današnjih obiskov 1)