Strokovni delavci
Zaposlovanje in delovne razmere
Svetovalni delavci
Knjižničarji
Vodstveni delavci
Tehnični in administrativni delavci

Strokovni delavci v vrtcih in šolah, ki izvajajo javnoveljavne programe vzgoje in izobraževanja, so: vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci. Tako javni kot zasebni vrtci in šole so dolžni zagotavljati ustrezno usposobljene strokovne delavce. Ti morajo obvladati slovenski knjižni jezik (oziroma jezik narodne skupnosti), imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit.

• Vzgojitelji v vrtcu, drugi učitelji v prvem razredu ter učitelji strokovnoteoretičnih predmetov v poklicnem in strokovnem izobraževanju morajo imeti diplomo najmanj prve stopnje,
• učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci morajoimeti diplomo druge stopnje,
• pomočniki vzgojiteljev v vrtcih, laboranti in učitelji praktičnega pouka vpoklicnem in strokovnem izobraževanju morajo imeti najmanj srednjostrokovno izobrazbo.

Vsi strokovni delavci morajo imeti ustrezno pedagoško-andragoško kvalifikacijo, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami pa še specialnopedagoško kvalifikacijo.

Vzgojitelji predšolskih otrok si pridobijo ustrezno izobrazbo s študijskimi programi prve stopnje, ki praviloma trajajo 3 leta (180 ECTS), učitelji strokovnoteoretičnih predmetov praviloma s študijskimi programi prve stopnje, ki lahko trajajo 3 ali 4 leta (180 ECTS ali 240 ECTS), drugi učitelji, knjižničarji in svetovalni delavci pa s študijskimi programi druge stopnje, v skupnem trajanju 5 let oziroma 300 ECTS (enoviti programi, 3+2 ali 4+1). Pedagoško kvalifikacijo si je mogoče pridobiti na dva načina:

• integrirano v študijski program (vzporedno s predmetom poučevanja) ali
• zaporedno v študijskem programu za izpopolnjevanje.

Vir: SURS.

Vir: SURS.

Vir: SURS.

Strokovni delavci v višjih strokovnih šolah so: predavatelji, inštruktorji, laboranti in knjižničarji.

• V naziv predavatelj so lahko imenovani kandidati z diplomo najmanj druge stopnje, tremi leti ustreznih delovnih izkušenj ter vidnimi dosežki nasvojem strokovnem področju.
• Inštruktorji morajo imeti diplomo najmanj prve stopnje, laboranti padiplomo višje strokovne šole.

Strokovni delavci v višješolskem izobraževanju morajo praviloma imeti ustrezno pedagoško-andragoško kvalifikacijo. Predavateljski zbor šole imenuje predavatelje za dobo petih let.

Vir: SURS.

V visokem šolstvu opravljajo pedagoško oziroma znanstveno-raziskovalno delo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.

Visokošolski učitelji so docenti, izredni profesorji, redni profesorji in lektorji, v strokovnih študijskih programih pa lahko poučujejo tudi predavatelji in višji predavatelji. Za izvolitev v naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja je treba imeti doktorat znanosti oziroma na umetniških področjih priznana umetniška dela, za druge učiteljske nazive pa najmanj končan študijski program druge stopnje. Vsi morajo imeti tudi preverjene pedagoške sposobnosti.

Znanstveni delavci, ki izvajajo znanstvenoraziskovalni program visokošolske institucije, morajo imeti doktorat znanosti. Njihovi nazivi so znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik.

Visokošolski sodelavci so: asistent, bibliotekar, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in učitelj veščin. Za visokošolske sodelavce se zahtevajo izobrazba druge stopnje in preverjene pedagoške sposobnosti.

Vir: SURS.

Izvolitve v nazive opravljajo senati visokošolskih zavodov, in sicer za 5 let, za neomejeno dobo pa v naziva redni profesor in znanstveni svetnik. Merila za izvolitev določi senat univerze oziroma visokošolskega zavoda, pri tem pa upošteva standarde in merila Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

Zaposlovanje in delovne razmere

Strokovni in drugi delavci v javnih vrtcih, šolah in visokošolskih in drugih zavodih imajo status javnega uslužbenca. Ureditev v zvezi s plačami, delovnopravnimi razmerji in upokojevanjem je enotna za vso državo. Zakon o delovnih razmerjih določa zaposlovanje s sklepanjem in prenehanjem pogodb, 40-urni delovni čas, vrste in oblike delovnih razmerij, pravice obveznosti in odgovornosti v povezavi z delovnim časom, plačili, dopusti in podobno.

Posamezne pravice iz delovnopravnih razmerij so predmet pogajanj med vlado in sindikati in se urejajo v sektorskih kolektivnih pogodbah. Poseben zakon ureja obveznost pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju ureja plače delavcev v vzgoji in izobraževanju na podlagi načela enako plačanega dela na primerljivih delovnih mestih v celotnem javnem sektorju.

Delavci se zaposlujejo na podlagi javne objave prostega delovnega mesta, to pa se določi na podlagi sistemizacije delovnih mest, predpisanih normativov in standardov ter soglasja pristojne upravne ravni, v visokem šolstvu pa na podlagi statutarnih določil visokošolskega zavoda. Delovno razmerje se sklene za določen oziroma nedoločen čas, s polnim delovnim časom ali krajšim od polnega, dogovor o razmerah za delo se uredi s pogodbo o zaposlitvi.

Strokovni delavci se lahko v vrtcih in šolah prvič zaposlijo kot učitelji začetniki ali kot pripravniki, z izobrazbo prve ali druge stopnje. Pripravništvo, ki sicer ni obvezno, za tiste z zahtevano visokošolsko izobrazbo praviloma traja 10 mesecev, za tiste s srednjo strokovno izobrazbo pa praviloma za 6 mesecev. Ob podpori ali pod vodstvom mentorja se učitelji začetniki ali pripravniki usposabljajo za samostojno opravljanje dela in pripravljajo na strokovni izpit. Šele ko opravijo strokovni izpit, v celoti izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela v vzgoji in izobraževanju in za stalno zaposlitev v vzgoji in izobraževanju. Strokovni delavci se celotno karierno pot strokovno izobražujejo in usposabljajo, uspešno končani programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja pa so nujni pogoj za vsakršno napredovanje v strokovne nazive. Strokovni delavci lahko napredujejo v nazive mentor, svetovalec in svetnik.

Svetovalni delavci

Vsi javni vrtci in šole morajo oblikovati svetovalne službe, v katerih delajo šolski svetovalni delavci. Ti so lahko s področja psihologije, pedagogike, socialnega dela, socialne pedagogike, defektologije, rehabilitacijske pedagogike in podobno.

Večji vrtci in šole imajo več svetovalnih delavcev, manjši vsaj enega, zaposlenega za krajši delovni čas. Svetovalni delavci opravljajo tri med seboj povezane in pogosto prepletene vrste dejavnosti: pomoč, razvojno in preventivno dejavnost ter načrtovanje in evalvacijo.

Opravljajo pedagoško, psihološko in socialno svetovalno delo. Pomagajo otrokom, učencem, dijakom, vzgojiteljem, učiteljem, staršem in vodstvu vrtca ali šole. Poleg tega pripravljajo in izpeljujejo individualizirane programe za otroke s posebnimi potrebami.

Knjižničarji

Šolski knjižničarji so bodisi bibliotekarji s pedagoško-andragoškim izpopolnjevanjem ali učitelji z bibliotekarskim izpopolnjevanjem.

Vodstveni delavci

Javne vrtce in šole vodijo ravnatelji. Ti so hkrati pedagoški vodje in poslovodni organi. Kandidat za ravnatelja vrtca mora izpolnjevati pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, kandidat za ravnatelja šole pa pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal delo ravnatelja, imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, naziv svetovalec ali svetnik ali najmanj 5 let naziv mentor ter opravljen ravnateljski izpit.

Ravnatelja imenuje svet vrtca oziroma šole na podlagi mnenj vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora, lokalne skupnosti, sveta staršev ter ministra, pristojnega za izobraževanje. O kandidatih za ravnatelja srednje oziroma višje strokovne šole dajo mnenje tudi dijaki oziroma študentje.

Javno organizacijo za izobraževanje odraslih vodi direktor, organizacijsko enoto pa ravnatelj ali vodja enote. Imeti mora visokošolsko izobrazbo, pedagoškoandragoško izobrazbo, strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta pri izobraževanju odraslih.

Univerzo vodi, predstavlja in zastopa rektor; voli ga vse zaposleno pedagoško in znanstveno osebje, z eno petino glasov pa tudi študentje. Strokovni vodje visokošolskih zavodov, ki so članice univerze, so dekani. Imenuje jih rektor univerze, in sicer na predlog senata članice. Dekan samostojnega visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, je poslovodni organ in strokovni vodja obenem.

Tehnični in administrativni delavci

Za opravljanje računovodskih in administrativnih del vrtci in šole zaposlujejo računovodjo in poslovnega sekretarja. Vendar lahko ustanovitelj vrtca ali šole računovodska, administrativna, vzdrževalna in druga dela izvaja s svojimi službami, vrtci in šole pa lahko za opravljanje teh del sklenejo pogodbo tudi z zunanjim izvajalcem.

Za opravljanje tehničnih, vzdrževalnih in drugih del vrtci in šole zaposlujejo čistilce in hišnika. Srednje šole zaposlujejo še vzdrževalca učne tehnologije oziroma računalniške opreme, vrtci perico. Za pripravo hrane vrtci in osnovne šole zaposlujejo kuharje, vrtci tudi pomočnika kuharja.

Če šola izvaja posebni program za otroke s posebnimi potrebami, lahko zaposli tudi varuha – negovalca. Zavodi, ki izvajajo izobraževalne programe za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter gibalno ovirane otroke, zaposlijo za vzdrževanje, prilagoditve in izposojo računalniške, elektroakustične in druge opreme vzdrževalca opreme.

Vrtci in šole lahko zaposlijo tudi spremljevalca za fizično pomoč gibalno oviranega otroka (učenca ali dijaka), če tako določa odločba o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami.

Zadnja posodobitev: junij 2022