Strokovni delavci
Zaposlovanje in delovne razmere
Svetovalni delavci
Knjižničarji
Vodstveni delavci
Tehnični in administrativni delavci

Strokovni delavci v vrtcih in šolah, ki izvajajo javnoveljavne programe vzgoje in izobraževanja, so: vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci. Tako javni kot zasebni vrtci in šole so dolžni zagotavljati ustrezno usposobljene strokovne delavce. Ti morajo obvladati slovenski knjižni jezik (oziroma jezik narodne skupnosti), imeti ustrezno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit.

  • Vzgojitelji v vrtcu, drugi učitelji v prvem razredu ter učitelji strokovnoteoretičnih predmetov v poklicnem in strokovnem izobraževanju morajo imeti diplomo najmanj prve stopnje,
  • učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci morajoimeti diplomo druge stopnje,
  • pomočniki vzgojiteljev v vrtcih, laboranti in učitelji praktičnega pouka vpoklicnem in strokovnem izobraževanju morajo imeti najmanj srednjostrokovno izobrazbo.

Vsi strokovni delavci morajo imeti ustrezno pedagoško-andragoško kvalifikacijo, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami pa še specialnopedagoško kvalifikacijo.

Vzgojitelji predšolskih otrok si pridobijo ustrezno izobrazbo s študijskimi programi prve stopnje, ki praviloma trajajo 3 leta (180 ECTS), učitelji strokovnoteoretičnih predmetov praviloma s študijskimi programi prve stopnje, ki lahko trajajo 3 ali 4 leta (180 ECTS ali 240 ECTS), drugi učitelji, knjižničarji in svetovalni delavci pa s študijskimi programi druge stopnje, v skupnem trajanju 5 let oziroma 300 ECTS (enoviti programi, 3+2 ali 4+1). Pedagoško kvalifikacijo si je mogoče pridobiti na dva načina:

  • integrirano v študijski program (vzporedno s predmetom poučevanja) ali
  • zaporedno v študijskem programu za izpopolnjevanje.
Strokovni delavci v vrtcih, šolsko leto 2021/22
Skupaj Moški Ženske
Skupaj 13.200 506 12.694
Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev 12.486 483 12.003
Vodstveni delavci 438 15 423
Svetovalni in drugi strokovni delavci 276 8 268

Vir: SURS.

Strokovni delavci v osnovnih šolah za mladino in odrasle 2021/22
Skupaj Moški Ženske
Skupaj 22.795 2.951 19.844
Učitelji 19.614 2.266 17.348
  Učitelji v ekvivalentu polnega delovnega časa 19.190 2.200 16.990
Vodstveni delavci 977 254 723
Svetovalni delavci 882 34 848
Drugi strokovni delavci 1.322 397 925

Vir: SURS.

Strokovni delavci v javnih srednjih šolah za mladino, 2021/22
Skupaj Moški Ženske
Skupaj 7.129 2.299 4.830
Učitelji 6.052 2.061 3.991
Vodstveni delavci 277 112 165
Svetovalni delavci 218 12 206
Drugi strokovni delavci 582 114 468

Vir: SURS.

Strokovni delavci v višjih strokovnih šolah so: predavatelji, inštruktorji, laboranti in knjižničarji.

  • V naziv predavatelj so lahko imenovani kandidati z diplomo najmanj druge stopnje, tremi leti ustreznih delovnih izkušenj ter vidnimi dosežki nasvojem strokovnem področju.
  • Inštruktorji morajo imeti diplomo najmanj prve stopnje, laboranti padiplomo višje strokovne šole.

Strokovni delavci v višješolskem izobraževanju morajo praviloma imeti ustrezno pedagoško-andragoško kvalifikacijo. Predavateljski zbor šole imenuje predavatelje za dobo petih let.

Strokovni delavci na višjih strokovnih šolah, 2021/22
Število Delovni čas
skupaj moški ženske polni krajši
Skupaj 471 307 164 405 66
Predavatelj višje šole 449 297 152 386 63
Inštruktor pri vajah 15 7 8 12 3
Laborant 5 3 2 5 0
Knjižničar 2 0 2 2 0

Vir: SURS.

V visokem šolstvu opravljajo pedagoško oziroma znanstveno-raziskovalno delo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.

Visokošolski učitelji so docenti, izredni profesorji, redni profesorji in lektorji, v strokovnih študijskih programih pa lahko poučujejo tudi predavatelji in višji predavatelji. Za izvolitev v naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja je treba imeti doktorat znanosti oziroma na umetniških področjih priznana umetniška dela, za druge učiteljske nazive pa najmanj končan študijski program druge stopnje. Vsi morajo imeti tudi preverjene pedagoške sposobnosti.

Znanstveni delavci, ki izvajajo znanstvenoraziskovalni program visokošolske institucije, morajo imeti doktorat znanosti. Njihovi nazivi so znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik.

Visokošolski sodelavci so: asistent, bibliotekar, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in učitelj veščin. Za visokošolske sodelavce se zahtevajo izobrazba druge stopnje in preverjene pedagoške sposobnosti.

Pedagoški in znanstveni delavci na visokošolskih zavodih, študijsko leto 2021/22
Število Delovni čas
skupaj moški ženske polni krajši
Skupaj 5.069 2.734 2.335 4.079 990
Visokošolski učitelji 3.282 1.802 1.480 2.717 565
redni profesorji 1.117 725 392 926 191
izredni profesorji 783 450 333 666 117
docenti 924 502 422 768 156
višji predavatelji 154 68 86 114 40
predavatelji 122 33 89 94 28
lektorji 182 24 158 149 33
Visokošolski sodelavci 1.531 786 745 1.232 299
asistenti 1.368 731 637 1.091 277
učitelji veščin 96 34 62 79 17
strokovni sodelavci s posebnim nazivom 67 21 46 62 5
bibliotekarji
Znanstveni delavci 256 146 110 130 126
znanstveni svetniki 60 41 19 30 30
višji znanstveni sodelavci 45 27 18 20 25
znanstveni sodelavci 151 78 73 80 71

Vir: SURS.

Izvolitve v nazive opravljajo senati visokošolskih zavodov, in sicer za 5 let, za neomejeno dobo pa v naziva redni profesor in znanstveni svetnik. Merila za izvolitev določi senat univerze oziroma visokošolskega zavoda, pri tem pa upošteva standarde in merila Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

Zaposlovanje in delovne razmere

Strokovni in drugi delavci v javnih vrtcih, šolah in visokošolskih in drugih zavodih imajo status javnega uslužbenca. Ureditev v zvezi s plačami, delovnopravnimi razmerji in upokojevanjem je enotna za vso državo. Zakon o delovnih razmerjih določa zaposlovanje s sklepanjem in prenehanjem pogodb, 40-urni delovni čas, vrste in oblike delovnih razmerij, pravice obveznosti in odgovornosti v povezavi z delovnim časom, plačili, dopusti in podobno.

Posamezne pravice iz delovnopravnih razmerij so predmet pogajanj med vlado in sindikati in se urejajo v sektorskih kolektivnih pogodbah. Poseben zakon ureja obveznost pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju ureja plače delavcev v vzgoji in izobraževanju na podlagi načela enako plačanega dela na primerljivih delovnih mestih v celotnem javnem sektorju.

Delavci se zaposlujejo na podlagi javne objave prostega delovnega mesta, to pa se določi na podlagi sistemizacije delovnih mest, predpisanih normativov in standardov ter soglasja pristojne upravne ravni, v visokem šolstvu pa na podlagi statutarnih določil visokošolskega zavoda. Delovno razmerje se sklene za določen oziroma nedoločen čas, s polnim delovnim časom ali krajšim od polnega, dogovor o razmerah za delo se uredi s pogodbo o zaposlitvi.

Strokovni delavci se lahko v vrtcih in šolah prvič zaposlijo kot učitelji začetniki ali kot pripravniki, z izobrazbo prve ali druge stopnje. Pripravništvo, ki sicer ni obvezno, za tiste z zahtevano visokošolsko izobrazbo praviloma traja 10 mesecev, za tiste s srednjo strokovno izobrazbo pa praviloma za 6 mesecev. Ob podpori ali pod vodstvom mentorja se učitelji začetniki ali pripravniki usposabljajo za samostojno opravljanje dela in pripravljajo na strokovni izpit. Šele ko opravijo strokovni izpit, v celoti izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela v vzgoji in izobraževanju in za stalno zaposlitev v vzgoji in izobraževanju. Strokovni delavci se celotno karierno pot strokovno izobražujejo in usposabljajo, uspešno končani programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja pa so nujni pogoj za vsakršno napredovanje v strokovne nazive. Strokovni delavci lahko napredujejo v nazive mentor, svetovalec in svetnik.

Učna obveznost učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževanju
Tedenske ure neposredne učne obveznosti v urah (po 60 minut)
Vrtec Vzgojitelj 30 ur
Pomočnik vzgojitelja 35 ur
Osnovnošolsko izobraževanje Učitelj slovenskega jezika (italijanskega/madžarskega) 15,75 ur
Učitelj 16,5 ur
Učitelj v podaljšanem bivanju 20,8 ur
Učitelj v bolnišničnem oddelku 18,75 ur
Srednješolsko izobraževanje Učitelj slovenskega jezika (italijanskega/madžarskega) 14,25 ur
Učitelj 15 ur
Korepetitor 15 ur
Učitelj praktičnega pouka in veščin 18,75 ur
Laborant 22,5 ure
Vzgojitelj 30 ur
Višješolsko izobraževanje Predavatelj 8,5 ur
Inštruktor 10,6 ur
Laborant 13,9 ur
Visokošolsko izobraževanje Docent, izredni in redni profesor 3,75–5,25 ure
Višji predavatelj, predavatelj in lektor 6,75 ure
Asistent 7,5 ure

Svetovalni delavci

Vsi javni vrtci in šole morajo oblikovati svetovalne službe, v katerih delajo šolski svetovalni delavci. Ti so lahko s področja psihologije, pedagogike, socialnega dela, socialne pedagogike, defektologije, rehabilitacijske pedagogike in podobno.

Večji vrtci in šole imajo več svetovalnih delavcev, manjši vsaj enega, zaposlenega za krajši delovni čas. Svetovalni delavci opravljajo tri med seboj povezane in pogosto prepletene vrste dejavnosti: pomoč, razvojno in preventivno dejavnost ter načrtovanje in evalvacijo.

Opravljajo pedagoško, psihološko in socialno svetovalno delo. Pomagajo otrokom, učencem, dijakom, vzgojiteljem, učiteljem, staršem in vodstvu vrtca ali šole. Poleg tega pripravljajo in izpeljujejo individualizirane programe za otroke s posebnimi potrebami.

Knjižničarji

Šolski knjižničarji so bodisi bibliotekarji s pedagoško-andragoškim izpopolnjevanjem ali učitelji z bibliotekarskim izpopolnjevanjem.

Vodstveni delavci

Javne vrtce in šole vodijo ravnatelji. Ti so hkrati pedagoški vodje in poslovodni organi. Kandidat za ravnatelja vrtca mora izpolnjevati pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, kandidat za ravnatelja šole pa pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal delo ravnatelja, imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, naziv svetovalec ali svetnik ali najmanj 5 let naziv mentor ter opravljen ravnateljski izpit.

Ravnatelja imenuje svet vrtca oziroma šole na podlagi mnenj vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora, lokalne skupnosti, sveta staršev ter ministra, pristojnega za izobraževanje. O kandidatih za ravnatelja srednje oziroma višje strokovne šole dajo mnenje tudi dijaki oziroma študentje.

Javno organizacijo za izobraževanje odraslih vodi direktor, organizacijsko enoto pa ravnatelj ali vodja enote. Imeti mora visokošolsko izobrazbo, pedagoškoandragoško izobrazbo, strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta pri izobraževanju odraslih.

Univerzo vodi, predstavlja in zastopa rektor; voli ga vse zaposleno pedagoško in znanstveno osebje, z eno petino glasov pa tudi študentje. Strokovni vodje visokošolskih zavodov, ki so članice univerze, so dekani. Imenuje jih rektor univerze, in sicer na predlog senata članice. Dekan samostojnega visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, je poslovodni organ in strokovni vodja obenem.

Tehnični in administrativni delavci

Za opravljanje računovodskih in administrativnih del vrtci in šole zaposlujejo računovodjo in poslovnega sekretarja. Vendar lahko ustanovitelj vrtca ali šole računovodska, administrativna, vzdrževalna in druga dela izvaja s svojimi službami, vrtci in šole pa lahko za opravljanje teh del sklenejo pogodbo tudi z zunanjim izvajalcem.

Za opravljanje tehničnih, vzdrževalnih in drugih del vrtci in šole zaposlujejo čistilce in hišnika. Srednje šole zaposlujejo še vzdrževalca učne tehnologije oziroma računalniške opreme, vrtci perico. Za pripravo hrane vrtci in osnovne šole zaposlujejo kuharje, vrtci tudi pomočnika kuharja.

Če šola izvaja posebni program za otroke s posebnimi potrebami, lahko zaposli tudi varuha – negovalca. Zavodi, ki izvajajo izobraževalne programe za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter gibalno ovirane otroke, zaposlijo za vzdrževanje, prilagoditve in izposojo računalniške, elektroakustične in druge opreme vzdrževalca opreme.

Vrtci in šole lahko zaposlijo tudi spremljevalca za fizično pomoč gibalno oviranega otroka (učenca ali dijaka), če tako določa odločba o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami.

Zadnja posodobitev: junij 2022

(Skupno 28 obiskov, današnjih obiskov 1)