Višješolsko izobraževanje
Visokošolsko izobraževanje
Vpis
Kakovost

Slovenija se je aktivno vključila v bolonjski proces in se kot članica Evropske unije zavezala ciljem lizbonske strategije. Stremi k vzpostaviti kakovostnega, raznolikega in dostopnega ter mednarodno primerljivega terciarnega izobraževanja. Med pomembnejšimi temeljnimi cilji terciarnega izobraževanja so predvsem kakovost, zaposljivost in mobilnost v Evropi in svetu, pravičen dostop, raznovrstnost institucij in študijskih programov.

Terciarno izobraževanje v Sloveniji obsega višje strokovno izobraževanje in visokošolsko izobraževanje. Oba podsistema sta med seboj povezana, saj ju povezuje sistem zagotavljanja kakovosti, prehajanje študentov z višje na visoko raven, delno tudi institucionalna umestitev in programska sorodnost.

Slovenija je po podatkih Eurostata leta 2013 presegla specifični cilj Strategije Evropa 2020, v skladu s katerim naj bi 40 % generacije, stare od 30 do 34 let, doseglo terciarno izobrazbo. V Sloveniji je bil ta delež leta 2020 46,9 %* (vir Eurostat). Podatki SURS pa za leto 2020 kažejo, da je delež mladih starih od 30 do 34, ki dosegajo terciarno izobrazbo 40,8 %. V letu 2020/21 je 58 % 19-letnikov sodelovalo v terciarnem izobraževanju. Odstotni delež prebivalcev z doseženo terciarno izobrazbo nenehno narašča. Po podatkih SURS je bil delež prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 64 let, s terciarno izobrazbo leta 2002 15,3 %, leta 2010 23,7 %, leta 2021 pa 30,1 %.

*Podatki EUROSTAT so zbrani na podlagi Ankete o delovni sili (Labour Force Survey). Po enotni metodologiji so zbrani podatki za vse države članice EU, ki so se, tako kot Slovenija, zavezale k uresničevanju strategije Evropa 2020.

Višješolsko izobraževanje

V študijskem letu 2021/22 je prosta mesta za vpis v prvi letnik študija na 33 različnih študijskih programih objavilo 29 javnih in 18 zasebnih višjih strokovnih šol. Po programih višjega strokovnega izobraževanja je v letu 2021/22 študiralo skupaj 9.361 študentov. Praktično naravnani programi trajajo dve leti, nastali pa so iz dejanskih kadrovskih potreb gospodarstva. Študentom omogočajo pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnimi standardi. Diplomanti so usposobljeni za vodenje, načrtovanje in nadzorovanje delovnih procesov.

Vir: MIZŠ.

Visokošolsko izobraževanje

Visokošolski študij je organiziran na javnih in zasebnih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. V študijskem letu 2021/22 je na fakultetah, umetniških akademijah in visokih strokovnih šolah, študiralo 70.840 študentov. Število visokošolskih zavodov se je v zadnjim desetletju zelo povečalo.

Leta 2021/22 so v Sloveniji delovali: 3 javne in 3 zasebne univerze, 1 javni samostojni visokošolski zavod in 39 zasebnih samostojnih visokošolskih zavodov. Glavne naloge visokošolskih zavodov – znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško delo in izobraževanje – so določene z zakonom. Strateški cilji za posamezna pet- do desetletna obdobja se določijo z nacionalnim programom visokega šolstva, ki ga sprejme Državni zbor RS.

Visokošolsko izobraževanje je organizirano na treh »bolonjskih« stopnjah. V okviru prve stopnje se izvajata visokošolski strokovni in univerzitetni študij oziroma dodiplomski študij, na drugi stopnji magistrski (stopenjski ali enovit) in na tretji doktorski študij. Študijski programi se izvajajo kot redni ali izredni študij ali študij na daljavo.

Študijski programi za pridobitev izobrazbe trajajo od 2 do 6 let. Študijske obveznosti po programih so ovrednotene s kreditnimi točkami. V letniku študija si je mogoče pridobiti 60 KT, pri čemer 1 KT pomeni 25–30 ur študentovega dela oziroma 1.500–1.800 ur na leto.

Vir: eVŠ, MIZŠ., stanje podatkov o vpisu na dan 30. 10. 2021.

Študentje višjega in visokošolskega izobraževanja po področju izobraževanja v študijskem letu 2020/21

Opombe: Podatki o vpisu študentov se zajemajo po stanju 15. 10. in se za določeno izkazano leto (npr. 2017) nanašajo na tekoče študijsko leto (npr. 2017/18).

Vir: SURS.

Vpis

Vpisni pogoji v terciarno izobraževanje so določeni z zakonom in študijskim programom. Najsplošnejši pogoj za vpis v terciarno izobraževanje je splošna ali poklicna matura (za podrobnosti glej tabelo s pogoji za vpis). Ob omejitvi vpisa se upoštevajo kandidatov splošni uspeh pri maturi ali poklicni maturi ter splošni učni uspeh, dosežen v tretjem in četrtem letniku srednje šole, lahko pa tudi uspeh pri posameznih predmetih. Tudi pri vpisu v magistrske in doktorske študijske programe se upošteva kandidatov uspeh iz predhodnega študija.

Vpis v višje in visokošolsko izobraževanje se opravi na podlagi javnega razpisa za vpis, ta se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta. Javne višje šole si morajo k številu predlaganih vpisnih mest pridobiti soglasje ministra, pristojnega za izobraževanje. Za zasebne višje strokovne šole je največje dovoljeno število vpisnih mest določeno z odločbo o vpisu v uradni razvid terciarnih institucij.

Kakovost

Nacionalna agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (NAKVIS) je bila ustanovljena leta 2009 in je bila leta 2013 vpisana v Evropski register agencij za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR). Tako je postala del evropskega sistema za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Omogoča neposredno izboljšavo kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja, spodbuja večjo mobilnost študentov in povečuje zaupanje med visokošolskimi institucijami.

Zadnja posodobitev: april 2022